top of page

ZAKAJ SANJAMO?

Neja Battelino

Zanimanje za sanje človeštvo spremlja že tisočletja in o namenu sanj in sanjanja so se spraševali laiki, filozofi in znanstveniki. V različnih kulturah najdemo različna prepričanja o vrednosti sanj in v različnih znanstvenih disciplinah so se do danes razvile različne teorije o funkciji sanjanja.


Ta članek nudi pregled različnih prepričanj o namenu sanjanja in različnih teorij, ki predvidevajo, da ima sanjanje vlogo pri delovanju človeškega telesa ali pri človeški evoluciji. Predstavi tudi pomembnosti sanj pri raziskovanju človeške duševnosti in pri razvoju človeške kulture, saj so imele sanje vlogo tudi pri medsebojnem povezovanju skupnosti in bile navdih za ustvarjanje.

Več o ostalih prepričanjih o sanjah skozi zgodovino pa si lahko preberete v članku ‘Razumevanje sanj skozi zgodovino’.


POVEZOVANJE Z DRUGIMI SVETOVI

Nekatera ljudstva so (bila) prepričana, da nas sanjski svet lahko poveže z drugimi svetovi, kjer prebivajo umrli, bogovi ali mitološka bitja. Tako so v antiki Egipčani verjeli, da lahko med sanjami obiščejo onstranstvo, Mezopotamci, kristjani in muslimani so sanjanje videli kot priložnost za sprejemanje sporočil od bogov, prebivalci Bližnjega vzhoda in nekateri grški filozofi pa so verjeli, da med sanjanjem duša zapusti telo in se srečuje z drugim dušami. Nekateri ameriški staroselci še danes verjamejo, da so sanje priložnost za komunikacijo s predniki.


NAPOVEDOVANJE PRIHODNOSTI

V krščanstvu je do konca starega veka, v islamu pa še vse v začetku srednjega veka, veljalo prepričanje, da bog preko sanj komunicira s svojimi verniki – skozi sanje jim pošilja vizije o prihodnosti.

Prepričanje, da lahko sanje uporabljamo za napovedovanje pridnosti je staro že tisočletja – najstarejše najdnie zapise, ki vsebujejo tudi navodila za interpretacijo sanj, so našli v Mezopotamiji in izvirajo iz obdobja štiri tisoč let pred našim štetjem. V starem veku so vsebino sanj za napovedovanje prihodnosti poleg Mezopotamcev uporabljali tudi Grki, Egipčani in Rimljani. Da so iz vsebine sanj lahko razumeli pravi pomen, so uporabljali knjige namenjene interpretaciji sanj ali pa so imeli poklicne razlagalce sanj.


Zanimanje za interpretacijo sanj in prepričanje, da so sanje lahko sredstvo za napovedovanje prihodnosti, se je ohranilo vse do danes. Tudi v Sloveniji izhajajo nove knjige, namenjene interpretaciji sanj, v letu 2017 pa je bila v slovenskem jeziku izdana tudi sanjska knjiga iz Stare Grčije, ki jo je napisal Artemidor iz Efeza in je prva knjiga, napisana na podlagi sistematičnega raziskovanja sanj. Knjiga, z naslovom ‘Interpretacija sanj’, vsebuje podrobna navodila, kako se lotimo interpretacije vsebine sanj, in obširen slovar za dekodiranje sanjskih motivov.


Še več o različnih metodah interpretacije sanj skozi zgodovino si boste lahko prebrali v članku, ki bo namenjen prav tej temi, z naslovom ‘Interpretacija vsebine sanj od antike do danes’, ki izide

februarja 2025.


EVOLUCIJSKA FUNKCIJA SANJ

Teorija o funkciji sanj, ki se imenuje teorija simulacije groženj, predvideva, da nam sanje omogočajo priložnost, da se soočamo z različnimi ogrožajočimi situacijami in vadimo odzive na te situacije ter naučene veščine nato po potrebi uporabljamo v budnem življenju. Ta teorija spada med evolucijske teorije o sanjah, saj predvideva, da smo zaradi treniranja odzivanja na grožnje v sanjah, bolj opremljeni za soočanje z grožnjami v budnem življenju in imamo zato večje možnosti za preživetje in s tem za reprodukcijo in ohranjanje vrste.


Podobna teorija je tudi teorija urjenja socialnih veščin, ki predpostavlja, da je funkcija sanjanja, da vadimo odzivanje na težke socialne situacije in smo zato v budnem življenju bolj socialno uspešni, kar prav tako pripomore k večjim možnostim za preživetje ali za bolj kakovostno življenje.


Ni raziskav, ki bi katero od teh dveh teorij podpirale, nasprotujejo pa jima dognanja sodobne znanosti o vsebini sanj, ki nakazujejo, da več kot tretjina sanj ne vsebuje niti objektivnih niti subjektivnih groženj.


VLOGA SANJANJA PRI DELOVANJU ČLOVEŠKEGA TELESA

V okviru različnih znanstvenih področji (psihologija, psihoterapija in nevroznanost) so se razvile različne teorija, kakšna je fiziološka funkcija sanj – kakšno funkcijo imajo sanje pri optimalnem delovanju našega telesa.


Sigmund Freud je predvideval, da je funkcija sanjanja, da ohranja spanje, za kar pa ni nobenih dokazov. V nasprotju z njegovo domnevo raziskave nakazujejo, da predšolski otroci redko sanjajo, pa vseeno veliko spijo in da odrasli, ki zaradi različnih okoliščin izgubijo možnost sanjanja (npr. zaradi možganske poškodbe), ne izgubijo sposobnosti spanja.


Naslednja teorija, ki predvideva, da ima sanjanje vlogo pri delovanju človeškega telesa, natančneje človeškega uma, je zelo dobro poznana; gre za teorijo utrjevanja spomina, ki predpostavlja, da je funkcija sanjanja (natančneje sanjanja v REM fazi spanja) procesiranje spomina in regulacija čustev – sanjanje pripomore, da se na novo nastali spomini uredijo in učvrstijo, čustva preteklega dne pa se ustrezno predelajo. Teorija je bila sicer potrjena za glodavce, ne pa za ljudi. V nasprotju s teorijo sodobne raziskave kažejo, da pomanjkanje REM spanja za ljudi nima nikakršnih posledic.


Ugotovitve sodobni raziskav na področju nevroznanosti so ovrgle vse najrazličnejše do danes postavljene teorije, ki predpostavljajo kakršno koli funkcijo sanjanja pri delovanju človeškega telesa, in v okviru znanosti trenutno velja, da so sanje le naključni produkt spanja in zavesti.


Če vas zanima več o tem, kaj dejansko se dogaja v naših možganih med sanjanjem, si lahko preberete članek z naslovom ‘Kaj se dogaja v naših možganih, ko sanjamo?’.


VLOGA SANJ PRI OHRANJANJU PSIHIČNEGA RAVNOVESJA

V začetku dvajsetega stoletja se je začel razvoj različnih teorij o sanjah v okviru psihoterapije, ki so predvidevale pomembnost sanjanja pri ohranjanju duševnega ravnovesja. Sigmund Freud in Carl Jung, ki sta bila začetnika raziskovanja sanj in sanjanja v okviru psihoterapije, sta predpostavljala, da vsebina sanj izvira iz nezavednega.


Sigmund Freud je menil, da je namen sanj, da sanjalcu omogočijo, da skozi njihovo vsebino izpolnjuje svoje v budnem življenju neuresničene nezavedne (potlačene) želje, kar je bilo postavljeno pod dvom z odkritjem, da sanjajo tudi živali, ne samo ljudje in je idejo o izpolnjevanju nezavednih želja, težko prenesti na živalski svet.


Jung pa je menil, da sanje lahko opravljajo tri različne funkcije: funkcijo kompenzacije, funkcijo vodenja in funkcijo predvidevanja prihodnosti. Funkcija kompenzacije pomeni, da sanje naslavljajo teme sanjalca, ki so v njegovem budnem življenju zanemarjenje in tako poskrbijo za boljše duševno ravnovesje (npr. nekdo, ki je v budnem življenju v nekem obdobju zelo obremenjen z delom, bo sanjal o čudovitih počitnicah in poležavanju na plaži). Funkcija vodenja pomeni, da je vsebina sanj lahko pomembno vodilo za budno življenje, saj ima sanjalec med sanjanje dostop tudi do svojega nezavednega, zato vsebina sanj lahko nudi nov pogled na izzive, težave ali dileme in sveže ideje za njihovo reševanje. Prav zato, ker lahko sanjalec med sanjanjem dostopa tudi do svojih vsebin, ki mu v budnosti niso dostopne (npr. pozabljeni spomini), lahko vsebina sanj sanjalcu pomaga pri predvidevanju prihodnosti. Tako v Jungovi teoriji sanj ne gre za preroško napovedovanje prihodnosti s pomočjo vsebine sanj, ampak samo za predvidevanje na podlagi novih povezav med poznanimi informacijami (tudi tistimi, ki se jih morda niti ne zavedamo).


Prepričanje, da vsebina sanj dopolnjuje sanjačevo budno življenje, je še do danes aktualno tudi pri sodobnih psihoterapevtih, ki menijo, da sanje sanjalcu nudijo priložnost za soočanje s težavami ali vidiki svojega življenja in svoje osebnosti, ki jih v budnem življenju odriva, zanika ali zanemarja, ker vzbujajo neprijetne občutke kot so strah, sram, jeza, žalost... Prav tako tudi v sodobni psihoterapiji klient in psihoterapevt skupaj raziskujeta vsebino klientovih sanj z namenom, da klient dobi kakšno novo idejo ali uvid glede težav, ki jih ima v trenutnem budnem življenju.


SAMOSPOZNAVANJE IN OSEBNOSTNI RAZVOJ

Že od petdesetih let 20. stoletja psihologi skušajo z različnimi raziskavami ugotoviti ali lahko z raziskovanjem sanj dobimo informacije o sanjalcu, ki jih ne moremo pridobiti s psihološkimi testi in intervjuji. Danes to vprašanje, kljub velikemu številu izvedenih raziskav na podpročju vsebine sanj, še vedno nima odgovora.


V psihoterapiji pa se sanje smatrajo kot pomemben del posameznikovega življenja in osebnosti. Vsebina sanj se že vse od začetkov psihoterapije pa do danes uporablja kot orodje za klientovo samospoznavanje in za psihoterapevtovo spoznavanje klienta vsebina sanj je lahko ena od poti do posameznikove že pozabljenje preteklosti in nezavednega ter vir idej in navdiha za reševanje težav.


ZDRAVLJENJE

Že v antiki so vsebino sanj uporabljali tudi za namene zdravljenja – tudi Hipokrat, zdravnik iz stare Grčije, ki je poznan po Hipokratovi prisegi, se je pri diagnosticiranju bolezni opiral na vsebino pacientovih sanj. Sigmund Freud in Carl Jung pa sta bila prepričana, da ima vsebina sanj izredno veliko vrednost pri zdravljenju duševnih moten s psihoterapijo, saj psihoterapevtu nudi informacije o klientu in o klientovih simptomih.


Tudi v sodobni psihoterapiji se sanje vključujejo v psihoterapevtski proces pri klientih z različnimi težavami in duševnimi motnjami, saj raziskovanje vsebine klientovih sanj spodbuja pozitivne spremembe pri klientih in je s strani klientov navadno sprejeto z zanimanjem ali celo z navdušenjem.


Več o načinu in namenu vključevanja sanj v psihoterapevtski proces v sodobni psihoterapiji ter o različnih psihoterapevtskih teorijah o sanjah od začetkov psihoterapije pa do danes, si lahko preberete v članku ‘Sanje in psihoterapija: Uporaba sanj za lajšanje notranjih stisk in zdravljenje duševnih motenj’.


MEDSEBOJNO POVEZOVANJE IN SODELOVANJE

Sanje pa so bile skozi zgodovino tudi sredstvo za povezovanje. Še posebej velik pomen so pripovedovanju o sanjah pripisovali v skupnostih, kjer so bili ljudje zelo odvisni eden drugega in je bilo sodelovanje nujno za preživetje – deljenje sanj je našlo mesto med skupinskimi aktivnostmi, kot so ples, glasba, pripovedovanje zgodb in pravljic. Pogovor o vsebini sanj da drugemu priložnost, da pogleda v naš notranji svet ter spozna naše doživljanje in naša čustva, kar povečuje medsebojno spoštovanje in povezanost. Deljenje vsebine sanj je danes aktualno v skupnostih ali pa v skupinah, ki hočejo preseči individualizem sodobne družbe ter med ljudmi, ki verjamejo v pomen in uporabnost vsebine sanj.


Čeprav zaenkrat velja konsenz, da sanje nimajo nobene funkcije pri delovanju človeškega telesa, ki bi presegala funkcije samega spanja, pa imajo izredno pomembno kulturno vrednost, saj so skozi celotno človeško zgodovino sredstvo navdiha za umetniške in tehnične stvaritve, interpretacija njihove vsebine pa se je in se še danes uporablja za osebnostno rast, povezovanje skupnosti, prerokovanje in zdravljenje.


Če se po prebiranju tega članka sprašujete, kako lahko bolje izkoristite svoje sanje, imam za vas tri ideje:

1. Sanje so od nekdaj v marsikateri kulturi imele funkcijo povezovanja skupnosti in tudi vi jih lahko uporabite v ta namen, zato svoje sanje podelite s kom od svojih bližnjih.

2. Koga od svojih bližnjih lahko tudi povprašajte po njihovih sanjah in potem pozorno poslušajte. Zelo zabavno je lahko tudi razpravljati, kateri deli sanj so podobni sanjalčevemu budnemu življenju in od kje iz sanjalčevega življenja bi lahko izvirale ideje za vsebino sanj.

3. Če bi si želeli večkrat in bolj podrobno zapomniti svoje sanje, lahko začnete s pisanjem sanjskega dnevnika. Sanjski dnevnik in druge tehnike s katerimi lahko sami raziskujemo svoje sanje in jih uporabljamo za navdih, bodo predstavljene v čisto svojem članku z naslovom: ‘Kako lahko uporabimo vsebino svojih sanj za navdih?’, ki izide aprila 2025. Z razvijanjem rutine pisanja sanjskega dnevnika pa lahko začnete že danes, pomembno je samo, da si vsebino sanj zapišete takoj zjutraj, še preden vstanete iz postelje, saj boste tako uspeli ‘uloviti’ največ informacij.


Upam, da vam je bil članek všeč in je v vas zbudil zanimanje za sanje, tako da boste z veseljem prebrali še kakšnega. V sklopu člankov o sanjah bom odgovorila vsaj na naslednja vprašanja:

Kakšna prepričanja o sanjah imajo različne kulture skozi zgodovino?

Zakaj sanjamo?

Kaj se dogaja v naših možganih, ko sanjamo?

Ali ima vsebina sanj kakšen pomen?

Ali lahko vplivamo na vsebino svojih sanj?

Kaj so lucidne sanje?

Kako si lahko večkrat zapomnimo svoje sanje?



Kaj o sanjah pa vas zanima?

Vaša vprašanja o sanjah lahko naslovite na: psihopolonica@gmail.com

in na njih bom skušala odgovoriti v katerem od prihodnjih člankov o sanjah. Vesela bom vsake ideje, saj zaenkrat v sklopu člankov o sanjah sicer predvidevam 10 člankov, a bom z veseljem dodala še kakšnega.


Če želite biti obveščeni ob izidu prihodnjih člankov, pa se lahko na naši spletni strani naročite na novičke.


Svetovalnica Psihopolonica - Zakaj sanjamo

Viri:

Artemidor (2017). Interpretacija sanj.

Battelino, N. (2024). Psihoterapevtske metode in tehnike za delo s sanjami v humanističnih psihoterapevtskih pristopih.

Butler, S. A. L. (1992) Mesopotamian Conceptions of Dreams and Dream Rituals.

Coxhead, D. in Hiller, S. (1994). Sanje: vizije noči.

Domhoff, G. W. (1996). Finding Meaning in Dreams: A Quantitative Approach.

Domhoff, G. W. (2019). The Neurocognitive Theory of Dreams at Age 20: An Assessment and a Comparison With Four Other Theories of Dreaming.

Duesbury, E. M. (2011). Historical and Cultural Uses of Dreams.

Eudell-Simmons, E. M. in Hilsenroth, M. J. (2005). A Review of Empirical Research Supporting Four Conceptual Uses of Dreams in Psychotherapy.

Freud, S. (2021). Interpretacija sanj.

Hippocrates (1983). Hippocratic Writings.

Jouvet, M. (1999). The Paradox of Sleep : The Story of Dreaming.

Jung, C. G. (2010). Dreams.

Palagini, L. in Rosenlicht, N. (2010). Sleep, Dreaming, and Mental Health: A Review of Historical and Neurobiological Perspectives.

Revonsuo, A. (2000). The Reinterpretation of Dreams: An Evolutionary Hypothesis of the Function of Dreaming.

Schwartz, S. A. (2017). Non-Local Consciousness and the Anthropology of Dreams.

Siegel, J. M. (2001). The REM Sleep-memory Consolidation Hypothesis.

Stewart, C. (2004). Introduction: Dreaming as an Object of Anthropological Analysis.

Stickgold, R. in Wamsley, E. (2017). Why We Dream.

Szpakowska K. (2001). Through the Looking Glass. Dreams in Ancient Egypt.

Wax, M. L. (2004). Dream Sharing as Social Practice.

Witek, D. (2021). Dreams throughout Art.

Comments


Ostani v stiku in se naroči na novice.

Hvala za zaupanje. =)

bottom of page