Vse kar se dogaja med psihoterapevtsko uro je zaupno, kar je v skladu z etičnim kodeksom za psihoterapijo.

 

Zaupnost je izvzeta v primerih:

* Če psihoterapevt verjame, da obstaja tveganje, da bo klient/klientka škodil/a sebi ali drugim. V tem primeru se psihoterapevt vedno potrudi najprej pogovoriti s klientom/klientko.

* Če sodišče zahteva podatke o srečanjih kot dokaz.

* Če psihoterapevt izve za nasilje nad otrokom ali mladostnikom.

* Če psihoterapevt izve za kaznivo dejanje.

 

Psihoterapevt si piše kratke zapiske o srečanjih, ki pa niso poimenski in so varno spravljeni.

 

Psihoterapevt se o svojem delu pogovarja s svojim supervizorjem, a klientov nikoli ne omenja poimensko in prikrije oz. spremeni podatke, ki bi lahko nakazovali na klientovo identiteto. Pogovori o psihoterapevtskem delu s supervizorjem so standardna praksa, ki pripomore k psihoterapevtovemu boljšemu delu. Tudi supervizorje zavezuje etični kodeks in zaupnost.