Vse kar se dogaja med psihoterapevtskimi srečanji je zaupno, kar je v skladu z etičnim kodeksom za psihoterapijo.

 

Zaupnost je izvzeta v primerih:

ko obstaja tveganje, da bo klient/klientka škodil/škodila sebi ali drugim,

ko psihoterapevt izve za kaznivo dejanje,

ko sodišče zahteva podatke o srečanjih kot dokaz.

​

Psihoterapevt se o svojem delu pogovarja s svojim supervizorjem, a klientov nikoli ne omenja poimensko in prikrije oz. spremeni podatke, ki bi lahko nakazovali na klientovo identiteto. Pogovori o psihoterapevtskem delu s supervizorjem so standardna praksa, ki pripomore k psihoterapevtovemu boljšemu delu. Tudi supervizorje zavezuje etični kodeks in zaupnost.