Različne kulture imajo različna prepričanja o tem, kaj izraža vsebina sanj. Skozi zgodovino se je vsebina sanj velikokrat uporabljala za napovedovanje prihodnosti in ker so predvidevali, da so sanje simbolne narave, so za interpretacijo vsebine sanj skrbeli poklicni razlagalci sanj.
Vprašanje, ali lahko preko vsebine sanj spoznavamo sanjalca, pa je zelo zanimivo tudi za psihologe in psihoterapevte, zato so se z razvojem psihoterapevtske in psihološke znanosti pojavile teorije, da se v vsebini sanj odražajo sanjalčeva osebnost in sanjalčevi duševni procesi (npr. doživljanje, razmišljanje, čustva).
Sigmund Freud in Carl Jung sta bila prepričana, da vsebina sanj izvira iz sanjalčevega nezavednega, zato so sanjalcu med sanjanjem dostopne tudi vsebine, do katerih v budnosti nima dostopa (npr. pozabljeni spomini ali potlačene želje). Drugi psihologi in psihoterapevti se niso zanimali za nezavedne duševne procese in so predvidevali, da vsebina sanj izvira samo iz sanjalčevega budnega življenja – sanje izražajo sanjalčevo doživljanje, osebnost, spomine, razmišljanje in domišljijo. V moderni psihoterapiji velja prepričanje, da sanje odražajo tako zavedne kot nezavedne duševne procese sanjalca. Prav tako velja prepričanje, da ima vsaka vsebina sanj sporočilo za sanjalca, a za razumevanje tega sporočila ne potrebujemo poznavanja sanjskih simbolov, ampak le zanimanje za sanje, motivacijo za delo na sebi in vztrajnost. Sanje lahko raziskujemo na psihoterapiji ali pa s svojimi sanjami delamo sami. Več o sanjah v psihoterapiji si lahko preberete v članku ‘Sanje in psihoterapija: Uporaba sanj za lajšanje notranjih stisk in zdravljenje duševnih motenj’. Samostojno delo s sanjami pa bo predstavljeno v enem od bodočih člankov, ki bo namenjen prav tej temi.
RAZUMEVANJE VSEBINE SANJ V KLASIČNI PSIHOTERAPIJI
Sigmund Freud je menil, da vsebina sanj izraža sanjalčeve nezavedne želje. Menil je, da se nezavedne želje izražajo skozi vsebino sanj na simbolen način – vsebina sanj odraža dogodke zadnjega dne pred spanjem, če pa znamo sanje na pravi način interpretirati s poznavanjem simbolov, lahko odkrijemo sanjalčeve nezavedne želje. Da se želje izražajo na simbolen način, je posledica psihične cenzure, ki jo ustvarijo naši možgani, da sanjalca zavarujejo pred določenimi vsebinami, s katerimi se noče soočati, saj so zanj pretežke ali nesprejemljive.
Freud ni bil prvi, ki je predvideval, da sanje izražajo nezavedne želje, ampak je že Sokrat predpostavljal, da se v sanjah izražajo želje, ki jih sanjalec v budnosti potlači. Prav tako so ameriški staroselci Irokezi verjeli, da skozi vsebino sanj, sanjalčeva duša izraža želje.
Več o prepričanjih o sanjah skozi zgodovino si lahko preberete v članku: ‘Razumevanje sanj skozi zgodovino’.
Od časa Freuda pa do danes je bilo opravljenih ogromno znanstvenih raziskav o sanjah. Te raziskave ne potrjujejo nobene Freudove domneve o sanjah. Kljub mnogim narejenim raziskavam na področju sanjanja in vsebine sanj, ni nobenih dokazov, da bi vsebina sanj izražala nezavedne želje sanjalca. Ker danes vemo, da tudi živali sanjajo, je ideja, da vsebina sanj izraža nezavedne želje, še težje predstavljiva. Tudi ni nobenih dokazov za obstoj psihične cenzure v sanjah, a vseeno med nekaterimi sodobnimi psihoterapevti ostaja prepričanje, da psihična cenzura v sanjah obstaja in je njen namen, da sanjalca zavaruje pred vsebinami, ki so zanj pretežke, da bi se z njimi soočil. Raziskave tudi kažejo, da so sanje, ki se navezujejo na vsebino zadnjega dne pred spanjem redke.
Carl Jung je menil, da vsebina sanj lahko odraža nezavedne vsebine sanjalca ali pa celo kolektivno nezavedno; to so nezavedno vsebine, ki so skupne celemu človeštvu (npr. instinkti in arhetipi). Poleg tega, da vsebina sanj lahko izraža sanjalčevo nezavedno, pa je bil Jung prepričan, da vsebina sanj lahko izraža tudi budno življenje sanjalca, natančneje da iz vsebine sanj lahko razberemo, kaj v sanjalčevem budnem življenju manjka. Poudarjal je, da je namen sanjanja tudi samoregulacija, saj sanjanje nudi sanjalcu priložnost, da skozi vsebino svojih sanj doživi tisto, kar v njegovem budnem življenju manjka – izrazi zanikane dele svoje osebnosti, zadovolji zanemarjene potrebe ali izrazi neizražena čustva.
Več o Jungovi in Freudovi teoriji o sanjah si lahko preberete v članku: ‘Sanje in psihoterapija: Uporaba sanj za lajšanje notranjih stisk in zdravljenje duševnih motenj’.
Več o arhetipih v povezavi s sanjami, si boste lahko prebrali v članku, ki bo namenjen smo tej temi.
Čeprav tudi v sodobni psihoterapiji lahko skozi raziskovanje klientovih sanj klientu omogočimo, da prepoznava in sprejema dele sebe, ki so drugače zanemarjeni ali zanikani, pa velja v sodobni psihoterapiji prepričanje, da vsebina sanj izraža vse različne aspekte sanjalca in sanjalčevega življenja, tako zavedne kot nezavedne, ne pa samo tiste dele, ki v budnosti manjkajo.
RAZUMEVANJE SANJ V PSIHOLOGIJI
Psihologi se že od petdesetih let 20. stoletja ukvarjajo z vprašanjem ali lahko z raziskovanjem sanj dobimo informacije o sanjalcu, ki jih ne moremo pridobiti z drugimi psihološkimi testi in intervjuji. Kljub veliki količini izvedenih raziskav še vedno nimamo gotovega odgovora na to vprašanje.
V petdesetih letih 20. stoletja je bila postavljena tudi kognitivna teorija sanj, ki trdi, da je vsebina sanj pri posamezniku skozi čas konsistentna (to postavko imenujemo hipoteza konsistentnosti) in da obstaja povezava med vsebino sanj in sanjalčevim mišljenjem v budnosti (to postavko imenujemo hipoteza kontinuitete). Obe hipotezi se še vedno preverjata z različnimi raziskavami in zaenkrat o sanjanju vemo premalo, da bi ju lahko zatrdno potrdili ali ovrgli.
Dve longitudinalni raziskavi (ki sta spremljali udeležence več let) nakazujeta, da je pri odraslih vsebina sanj načeloma zelo konsistentna skozi celo obdobje odraslosti ter na večje spremembe v vsebini sanj vplivajo le velike spremembe v posameznikovem življenju (npr. travma, psihoterapevtski proces, sprememba psihološkega blagostanja).
Raziskave, ki potrjujejo povezavo med vsebino sanj in budnim življenjem, pa nakazujejo, da se v vsebini sanj izražajo sanjalčeva osebnost, čustvovanje, doživljanje sveta, vedenje in razmišljanje.
RAZUMEVANJE SANJ V SODOBNI PSIHOTERAPIJI
Sodobni psihoterapevti cenijo vsebino sanj, saj menijo, da je ta vir informacij o klientu. Vsebina sanj lahko predstavlja sanjalčevo preteklost, sedanjost ali prihodnost, včasih lahko ene sanje predstavljajo kar celo sanjalčevo življenjsko zgodbo. V vsebini sanj se odraža sanjalčevo čustveno stanje, doživljanje sveta, odnosi, osebnost ter predstave o sebi in svetu. Ponavljajoče se sanje ali neprijetne sanje in nočne more pa nakazujejo na pomembne nezaključene stvari v sanjalčevem življenju. Zato je raziskovanje klientovih sanj in odkrivanje sporočila, ki ga ima vsebina sanj za klienta, velikokrat pomemben del psihoterapevtskega procesa pri klientih z najrazličnejšimi težavami. Več o interpretaciji vsebine sanj v psihoterapiji si boste lahko prebrali v članku ‘Interpretacija sanj od antike do danes’, ki bo namenjen prav tej temi.
Če imate kakšna vprašanja o sanjah, mi jih lahko pošljetee na: psihopolonica@gmail.com in na njih bom skušala odgovoriti v katerem od prihodnjih člankov o sanjah. Vesela bom vsakega vašega predloga.
Če želite obveščeni ob izidu prihodnjih člankov, pa se lahko na naši spletni strani naročite na novičke.
Literatura:
Battelino, N. (2024). Psihoterapevtske metode in tehnike za delo s sanjami v humanističnih psihoterapevtskih pristopih.
Bulkeley, K. (2017). An introduction to the Psychology of Dreaming.
Coxhead, D. in Hiller, S. (1994). Sanje: vizije noči.
Domhoff, G. W. (1996). Finding Meaning in Dreams: A Quantitative Approach.
Domhoff, G. W. (2018). Dreaming Is an Intensified Form of Mind-Wandering, Based in an Augmented Portion of the Default Network.
Eudell-Simmons, E. M. in Hilsenroth, M. J. (2007). The Use of Dreams in Psychotherapy: An Integrative Model.
Freud, S. (2021). Interpretacija sanj.
Hall, C. S. (1953). A Cognitive Theory of Dreams.
Hartmann, E. (2011). The Nature and Functions of Dreaming.
Hobson, J. A., Pace-Schott, E. F. in Stickgold, R. (2000). Dreaming and the Brain: Toward a Cognitive Neuroscience of Conscious States.
Joyce, P. in Sills, C. (2010). Skills in Gestalt Counselling and Psychotherapy.
Jung, C. G. (2010). Dreams.
Lortie-Lussier, M., Côté, L. in Vachon, J. (2000). The Consistency and Continuity Hypotheses Revisited Through the Dreams of Women at Two Periods of Their Lives.
Mackewn, J. (1997). Developing Gestalt Counselling.
O’Leary, E. (2013). Techniques, Experiments, and Dreams.
Pesant, N. in Zadra, A. (2004). Working with Dreams in Therapy: What Do We Know and What Should We Do.
Plato (1997). Republic.
Roussy F, Brunette M, Mercier P, Gonthier, I., Grenier, J., Sirois-Berliss, M.,
Lortie-Lussier, M. in De Koninck, J. (2000). Daily Events and Dream Content: Unsuccessful Matching Attempts.
Schredl, M. (2010). Characteristics and Contents of Dreams.
Schredl, M. in Piel, E. (2006). War Related Dream Themes in Germany from 1956 to 2000.
Windt, J. M. in Voss, U. (2018). Spontaneous Thought, Insight, and Control in Lucid Dreams.
Yalom, I. D. (2008). Staring at the Sun: Overcoming the Terror of Death.
Comments