SANJE V PSIHOTERAPIJI Z MLADOSTNIKI

Vključevanje klientovih sanj v psihoterapevtski proces z mladostniki v geštalt psihoterapiji

V psihoterapevtski proces z mladostniki lahko vključimo tudi raziskovanje mladostnikovih sanj, saj delo s sanjami pozitivno vpliva na mladostnika in na sam psihoterapevtski proces. Mladostniki delo s sanjami navadno sprejemajo z navdušenjem in radovednostjo, kar veča njihovo motivacijo za obiskovanje psihoterapevtskih srečanj in njihovo aktivnost med srečanji, to pa spodbuja in pospešuje psihoterapevtski proces in s tem doseganje psihoterapevtskih ciljev (npr. spoznavanje sebe in boljši odnos s sabo, zmanjšanje simptomov, spremembe v mišljenju,

čustvovanju in vedênju).

Delo s sanjami pa nikakor ne pomeni, da mladostnik psihoterapevtu zaupa vsebino sanj, nato pa psihoterapevt na podlagi te vsebine mladostniku poda interpretacijo sanj, ki vsebuje razlago za njegove težave ali navodila za njihovo reševanje. Delo s sanjami pomeni, da mladostnik in psihoterapevt skupaj raziskujeta vsebino mladostnikovih sanj, tako da se o teh sanjah pogovarjata in iščeta povezave in razlike med mladostnikovimi sanjami in njegovim budnim življenjem. Raziskovanje sanj se spodbuja tudi z risanjem ali kiparjenjem motivov iz sanj ter preigravanjem dialogov iz sanj z lutkami ali igračami. Pri takšnem raziskovanju sanj dobi mladostnik priložnost za verbalno in neverbalno izražanje sebe, svojih misli in čustev. Vsebina sanj pa je, ko jo na različne načine raziščemo, lahko navdih za boljše razumevanje sebe in svojega okolja

ali pa navdih za novo vedênje.

Nad raziskovanjem svojih sanj v psihoterapiji so navadno še posebej navdušeni mladostniki, ki veliko sanjajo in/ali sanjam pripisujejo pomembnost. Odločitev za deljenje in raziskovanje sanj pa je vedno na strani mladostnika (kar velja za vse v geštalt psihoterapiji – mladostnik je tisti, ki odloči, kaj želi zaupati, na katerih svojih temah želi delati in koliko želi v psihoterapevtski proces vključevati ustvarjalne medije, delo s telesom in pogovor). Psihoterapevt mladostnika povabi k raziskovanju vsebine njegovih sanj in predlaga različne metode in tehnike s katerimi se vsebina sanj lahko raziskuje, nato pa upošteva mladostnikovo odločitev o tem, ali se sanje vključi v psihoterapevtki proces, kdaj se jih vključi, kakšen del procesa bo delo s sanjami zavzelo, na kakšen način bomo sanje raziskovali in kako globoko bomo vsakokrat šli v to raziskovanje.

Ta članek se osredotoča na delo s sanjami v geštalt psihoterapiji z mladostniki. Bolj splošno o delu s sanjami v psihoterapiji pa si lahko preberete v članku z naslovom ‘Sanje in psihoterapija: Uporaba sanj za lajšanje notranjih stisk in zdravljenje duševnih motenj’.

ZAKAJ VKLJUČUJEMO SANJE V PSIHOTERAPIJO Z MLADOSTNIKI?

Raziskovanje sanj se v psihoterapevtski proces vključuje, ker zdravilno vpliva na mladostnike in poglablja psihoterapevtski odnos, s tem pa pomembno prispeva k doseganju

ciljev psihoterapevtskega procesa.

Raziskovanje sanj lahko odpira teme, ki so za mladostnika pomembne in jih je zato vredno raziskovati v psihoterapevtskem prostoru (npr. identiteta, odnosi z vrstniki, skrb zase, pomanjkanje motivacije, obvladovanje jeze). Včasih so to teme, ki jih mladostnik že prinaša v psihoterapevtski prostor, velikokrat pa gre za teme, ki se v psihoterapevtskem prostoru pojavijo prvič. V obeh primerih raziskovanje teh tem psihoterapevtu daje pomembne informacije o mladostniku in prispeva k mladostnikovemu procesu spoznavanja samega sebe.

Pogovori o sanjah je lahko tudi priložnost za pogovor o temah, ki jih mladostnik drugače ne omenja, ker zbujajo premočne negativne občutke ali pa gre za teme ali vidike mladostnikove osebnosti, ki jih pri sebi niti ne prepozna. Ker sanje niso resničnost, se skozi raziskovanje njihove vsebine lahko mladostnik z varne razdalje približa težkim občutkom (sram, strah) ali pa se poigravamo z lastnostmi, ki jih pri sebi ne priznavamo ali ne sprejemamo (sebičnost, ljubosumje, agresivnost).

Delo s sanjami mladostnikom daje priložnost, da spoznavajo sami sebe in svoj notranji svet, saj mladostnik med raziskovanjem vsebine svojih sanj širi raven zavedanja o sebi, svojih mislih, čustvih, svoji osebnosti in svojem vedênju ter s tem krepi svojo notranjo moč. Bolj ko mladostnik pozna samega sebe in višja je njegova raven zavedanja vseh vidikov samega sebe, večji je njegov potencial za sprejemanje vseh vidikov sebe. S sprejemanjem sebe pa se krepi notranja moč ter dober stiki in odnos s samim sabo, kar doprinese k lažjemu udejanjanju v odnosih z drugimi in z svojim okoljem. Tako mladostniki postajajo bolj samostojni, ustvarjalni, odgovorni, sprejemajoči, spoštljivi in razumevajoči tako v odnosu do sebe kot v odnosih z drugimi.

Raziskovanje sanj mladostniku omogoča, da na različne načine izraža sebe, svoje misli in svoja čustva (npr. z besedami, gibanjem, ustvarjanjem), kar krepi mladostnikovo sposobnost samoregulacije. Pogosto pa med raziskovanjem vsebine sanj mladostnik pride tudi do novega uvida o svojem budnem življenju, ki lahko pomeni novo razumevanje sebe in svojega okolja ali pa ideje in

motivacijo za spremembe.

Izkušnja raziskovanja sanj, ko mladostnik na različne načine raziskuje in izraža sebe ter je ob tem sprejet in slišan, pozitivno vpliva na odnos med mladostnikom in psihoterapevtom in daje mladostniku občutek varnega prostora, kar je neprecenljivega pomena za uspeh psihoterapevtskega procesa. Možnost, da je mladostnik tisti, ki odloča o sebi ter o tem kako in kdaj se raziskujejo njegove sanje in kakšno je njihovo sporočilo, pa pomembno veča mladostnikovo sposobnost odločanja o sebi ter izražanja svojih potreb, želja in meja.

ZA KATERE MLADOSTNIKE JE DELO S SANJAMI PRIMERNO?

Delo s sanjami je še posebej primerno za mladostnike, ki

• imajo ponavljajoče se sanje, o katerih razmišljajo v budnosti, ker so te sanje neprijetne ali pa jih samo zanima, zakaj se ponavljajo in ali ali imajo kakšno sporočilo;

• imajo pogoste nočne more, ki vplivajo na kakovost njihovega spanja ali pa jih obremenjujejo tudi v budnosti zaradi intenzivnih neprijetnih čustev (strah, žalost, tesnoba).

  
  

Ponavljajoče se sanje in nočne more izražajo mladostnikove (pretekle) situacije, ki niso ustrezno razrešene – ker mladostnik ni doživel ustreznega zaključka, te pretekle situacije vplivajo na mladostnikovo delovanje v sedanjosti. To so lahko nerazrešeni odnosi, nezaključeni projekti ali neizraženi občutki.

Raziskovanje sanj da mladostniku priložnost, da te situacije prepozna, naslovi in najde načine za njihov zaključek. Tudi če po delu s sanjami mladostnik še ne doživi ustreznega zaključka neke prej nerazrešene situacije, pa je že samo prepoznavanje in izražanje občutkov za mladostnika pomeni olajšanje. Prepoznavanje potrebe po zaključku pa je pomembna informacija za nadaljnje delo na sebi. Prepoznavanje in zaključevanje prej nerazrešenih situacij vpliva tudi na vsebino sanj – ponavljajoče se sanje se nehajo ali pa se njihova vsebina spremeni, zmanjša pa se tudi pogostost slabih sanj

in nočnih mor.

Delo s sanjami je zelo primerno tudi za mladostnike, ki se zanimajo za sanje in interpretacijo vsebine sanj, zato želijo v psihoterapevtski proces vključevati raziskovanje svojih sanj, iskati njihov pomen in jih uporabljati za navdih.

Raziskovanje sanj v psihoterapiji je krasna aktivnost tudi za mladostnike, ki so sicer zelo motivirani za delo na sebi, a se težko odprejo ali pa zaenkrat še ne znajo ali zmorejo izraziti, kaj od posameznega srečanja želijo ali na katero od sebi pomembnih tem bi želeli raziskovati. Raziskovanje sanj mladostniku omogoči raziskovanje različnih tem in koliko so te povezane z mladostnikovim budnim življenjem ter izkušnjo, da so v psihoterapevtskem prostoru vse teme, tudi tiste, ki so neprijetne in nenavadne, sprejete in dobrodošle, da se o njih pogovarjamo in jih raziskujemo. Tako je raziskovanje sanj lahko čudovita podlaga za grajenje zaupnega psihoterapevtskega odnosa in s tem

varnosti v psihoterapevtskem prostoru.

KAKO POTEKA RAZISKOVANJE VSEBINE SANJ?

Sanje lahko v psihoterapiji raziskujemo na različne načine. Pomembno je, da psihoterapevt pri raziskovanju sanj (in tudi drugače med psihoterapevtskim procesom) upošteva mladostnika, ki ima zadnjo besedo pri tem, ali bomo sanje sploh raziskovali, koliko časa jim bomo namenili, kako poglobljeno bo raziskovanje, kateri del sanj bomo izbrali in s kakšnimi tehnikami se bomo lotili raziskovanja. Naloga psihoterapevta je, da mladostnika spodbuja pri raziskovanju, ga posluša in sprašuje z iskrenim zanimanjem, mladostniku nudi podporo in varen prostor za izražanje svojih idej in svojih čustev ter mu predlaga različne metode in tehnike raziskovanja. Mladostnik je tudi tisti, ki (seveda s spodbudo in pomočjo psihoterapevta) iz vsebine svojih sanj zase izlušči nek pomen ali sporočilo v obliki uvida o sebi in svojem življenju.

V geštalt psihoterapiji z mladostniki se pri delu s sanjami o vsebini sanj lahko pogovarjamo, tako da mladostnik vsebino svojih sanj pripoveduje iz pozicije različnih oseb (npr. sebe v sanjah, drugih likov iz sanj, opazovalca sanj). Mladostnik lahko sanje ali del njih nariše, predstavi s projekcijskimi kartami, upodobi s plastelinom ali uprizori z igračami, lutkami, kartami ali drugimi predmeti. Mladostnika se povabi, da se vživi v različne like iz svojih sanj in sanje doživi iz njihove perspektive ali pa odigra različne dialoge iz svojih sanj. Včasih je zanimivo tudi, če si mladostnik poskusi izmisliti ali odigrati drugačen potek svojih sanj, drugačen zaključek sanj ali pa njihovo nadaljevanje. Med temi aktivnostmi mladostnika spodbujamo, da je v stiku s svojimi čustvi in občutki ter razmišlja, v čem je njegov sanjski svet podoben ali drugačen njegovemu budnemu svetu in koliko so mu liki iz njegovih sanj podobni

ali so od njega drugačni.

Poudarek pri raziskovanju sanj je na izkušnji in doživljanju med raziskovanjem. Že sama izkušnja izražanja sebe skozi uprizoritev svojih sanj na različne načine (risanje, lutke) na mladostnika vpliva zdravilno in sama verbalna interpretacija ni potrebna. Pomembno je, da mladostnik dobi priložnost, da na različne načine prepoznava in izraža svoja čustva, svoje misli in različne dele svoje osebnosti in je med tem slišan in sprejet. Prav pri delu s sanjami pogosto mladostniki dobijo priložnost za novo izkušnjo doživljanja sebe in sveta okoli sebe, ko se vživijo v lastnosti, ki so jim tuje, ali prepoznavajo in izražajo čustva, ki se jih drugače izogibajo. To pri mladostnikih zbuja občutke olajšanja in energije ter spodbuja njihovo zavedanje sebe ter dober stik in odnos s sabo. Kadar pa mladostnik na podlagi raziskovanja svojih sanj dobi tudi kakšen nov uvid o sebi in svetu ali pa sporočilo za svoje bivanje, je to še dodatna vrednost dela s sanjami.

Mladostnike, ki so nad raziskovanjem sanj navdušeni, bi želeli več sanjati in sanje uporabljati za navdih tudi izven psihoterapevtskega prostora, se spodbuja, da vodijo sanjski dnevnik, kamor lahko zapisujejo ali rišejo svoje sanje in ideje o njihovem sporočilu. Mladostniki se lahko med psihoterapevtskim procesom naučijo tudi tehnike sanjski inkubator, ki je namenjena iskanju navdiha s pomočjo vsebine sanj. Več o sanjskem dnevniku in tehniki sanjski inkubator si boste lahko prebrali v članku o

samostojnem raziskovanju sanj.

KAKŠEN ODNOS IMAJO MLADOSTNIKI DO DELA S SANJAMI?

Nekateri mladostniki se za delo s sanjami takoj navdušijo, drugi so morda skeptični, a pripravljeni poskusiti, redki pa raziskovanje sanj odklonijo. Seveda se vedno spoštuje mladostnikova odločitev, a je njegov odziv na povabilo k raziskovanju sanj odvisen tudi načina na katerega psihoterapevt delo s sanjami v psihoterapiji predstavi.

V geštalt psihoterapiji je delo s sanjami predstavljeno kot eksperiment in ena od možnosti za spoznavanje sebe. Mladostniku se poudari, da si lahko sam izbere način raziskovanja sanj, ki mu je blizu (risanje, karte, samo pogovor) in da je namen raziskovanja sanj, da izve kaj novega o sebi ali da bolje razume svoje sanje in kako so povezane z njegovim budnim življenjem. Različne aktivnosti (pripovedovanje o svojih sanjah, upodobitev motivov iz sanj s pomočjo ustvarjalnih medijev, igranje različnih likov iz svojih sanj in dialogov med njimi ter iskanje razlik in podobnosti med mladostnikovim sanjskim in budnim svetom) so predstavljene kot možnosti in podkrepljene s spodbujenem mladostnikove radovednosti, ustvarjalnosti, igrivosti in humorja. Navadno je to za mladostnike zanimiv in zabaven proces.

Pomembno je, da mladostniki dobijo povabilo, zato da tisti, ki jih raziskovanje sanj zanima dobijo spodbudo, da sanje delijo na psihoterapevtih srečanjih, kar odpira nove teme in spodbuja raziskovanje sebe. Tisti mladostniki, ki jih delo s sanjami ne zanima, pa dobijo izkušnjo, da lahko v psihoterapevtskem prostoru rečejo ne in so pri tem slišani in upoštevani, kar je tudi izrednega pomena za dober psihoterapevti odnos.

KAJ PA, ČE MLADOSTNIK NE SANJA?

Načeloma vsi sanjamo, le da si lahko sanje bolj ali manj zapomnimo. Če se mladostnik svojih sanj ne spomni ali pa si sanje zapomni res zelo redko, a ga delo s sanjami zanima ali pa si samo želi, da bi si večkrat zapomnil svoje sanje, mu psihoterapevt lahko predlaga katero od tehnik za boljše spominjanje sanj, ki z rednim prakticiranjem prispevajo, da si večkrat zapomnimo svoje sanje. Nekatere tehnike lahko psihoterapevt in klient izvedeta skupaj med psihoterapevtskim srečanjem, mladostnika pa se spodbuja tudi, da redno in po navodilih vodi svoj sanjski dnevnik.

JE LAHKO DELO S SANJAMI NEVARNO?

Delo s sanjami je primerno za vse mladostnike, ki za raziskovanje svojih sanj pokažejo željo in zanimanje, ne glede na razlog za obiskovanje psihoterapije. Psihoterapevtova odgovornost pa je, da omogoči, da je delo s sanjami za mladostnika prijetna in varna izkušnja, tako da metode in tehnike raziskovanja sanj prilagodi potrebam, zmožnostim in osebnostni strukturi mladostnika

ter trenutni situaciji.

ZAKLJUČEK

Upam, da vam je bil članek všeč in je dosegel svoj namen, da predstavi vlogo dela s sanjami v psihoterapiji z mladostniki.

Več informacij o geštalt psihoterapiji z mladostniki si lahko preberete na naši spletni strani, več člankov o sanjah pa je dostopnih na našem blogu.

Če imate kakšna vprašanja o sanjah, mi jih lahko pošljete na: psihopolonica@gmail.com in na njih bom skušala odgovoriti v katerem od prihodnjih člankov o sanjah.

Vesela bom vsakega vašega predloga.

Če želite biti obveščeni ob izidu prihodnjih člankov, pa se lahko na naši spletni strani naročite na novičke.

LITERATURA

Battelino, N. (2024). Psihoterapevtske metode in tehnike za delo s sanjami v humanističnih psihoterapevtskih pristopih.

Blom, R. (2004). The Handbook of Gestalt Play Therapy: Practical Guidelines for Child Therapists.

Bowater, M. M. (2003). Windows on Your Inner Self: Dreamwork with Transactional Analysis.

Caperton, W. (2012). Dream-Work in Psychotherapy: Jungian, Post-Jungian, Existential-Phenomenological, and Cognitive-Experiental Approches.

Joyce, P. in Sills, C. (2010). Skills in Gestalt Counselling and Psychotherapy.

Oaklander, V. (1988). Windows to Our Children: A Gestalt Therapy approach to Children and Adolescents.

Oaklander, V. (2006). Hidden Treasure: A Map to the Child’s Inner Self.

Swan, K. L. in Schottelkorb, A. A. (2013). Interpreting Children’s Dreams Through Humanistic Sandtray Therapy.

Verhofstadt-Denève, L. M. F. (1995) How to Work with Dreams in Psychodrama: Developmental Therapy from an Existential–Dialectical Viewpoint.

Yalom, I. D. (2008). Staring at the Sun: Overcoming the Terror of Death.

Članek vključuje tudi izkušnje avtorice pri delu s sanjami v psihoterapevtskem procesu z mladostniki in teoretično znanje, ki ga je avtorica pridobila na različnih formalnih in neformalnih izobraževanjih iz psihoterapije in/ali dela z mladostniki.

Članek je informativne narave.