top of page
  • Neja Battelino

SODELOVANJE DRUŽINE PRI PSIHOTERAPIJI MLADOSTNIKOV, KI IMAJO ADHD

ADHD je nevrološka razvojna motnja, ki se navadno pokaže v otroštvu ali mladostništvu. Čeprav ADHD ni ozdravljiva pa ustrezna obravnava otroku ali mladostniku (ali odraslemu) pomaga obvladovati simptome, da lahko živijo polno in uspešno življenje. Več o ADHD se lahko preberete v članku: Kaj je ADHD?


Svetovalnica Psihopolonica ADHD

ADHD mladostnika vpliva na vso družino, zato je pomembno, da so vsi družinski člani deležni pomoči in podpore, da se naučijo bolje komunicirati drug z drugim. Tako se med procesom psihoterapije z mladostnikom, ki ima ADHD, psihoterapevtskih srečanj občasno udeležijo tudi starši ali cela družina. Več o psihoterapevtski obravnavi otroka ali mladostnika z ADHD si lahko preberete v članku: Psihoterapija z mladostniki, ki imajo ADHD.

V tem članku pa je predstavljena vloga staršev in drugih družinskih članov v psihoterapevtski obravnavi otroka ali mladostnika, ki ima ADHD.

Vključevanje staršev v psihoterapevtski proces pozitivno vpliva na njegovo učinkovitost in pozitivno vliva na motiviranost mladostnika za psihoterapijo.

Psihoterapevt staršem podrobno predstavi psihoterapevtski proces, skupaj z mladostnikom pa postavijo realne cilje. Naloga psihoterapevta je, da skrbi, da se starši zavedajo kateri cilji so za njihovega otroka realni ter kako pomembno je priznavanje vsakega majhnega koraka na poti do teh ciljev. Psihoterapevt starše tudi uči kako lahko prispevajo h krepitvi mladostnikove notranje podpore in kako lahko svojega otroka podpirajo pri soočanju s simptomi ADHD in njihovimi posledicami. Psihoterapevt starše spodbuja in uči pri postavljanja jasnih in konsistentnih meja, primernih mladostnikovi starosti ter jih spodbuja da svojemu otroku nudijo veliko različnih priložnosti za sprejemanje odločitev, učenje in pridobivanje izkušenj.

Srečanja, na katerih je prisotna cela družina, navadno potekajo tako, da družina skupaj s psihoterapevtom izbere neko aktivnost (npr. družabna igra, skupinska risba), nato pa se med aktivnostjo in po aktivnosti pogovarjajo o svojih doživljanjih in občutkih. Na takih srečanjih psihoterapevt opazuje družinsko dinamiko in se o njej z družino tudi pogovarja ter družini pomaga pri vzpostavljanju novi družinski navad in novih veščin – tako starši lahko vadijo postavljanja meja, mladostniki pa vadijo odzivanje na novo postavljene meje.

Če imate vi ali vaš otrok ADHD in razmišljate o psihoterapevtski obravnavi, ste vabljeni na uvodni pogovor. Na uvodni pogovor se lahko naročite na psihopolonica@gmail.com ali 040 650 567.

Več o tem, kako izgleda uvodni pogovor, si lahko preberete na moji spletni strani. (tukaj)

(Članek je informativne narave.)

Viri:

Strong, J. in Flanagan, M. O. (2011). Motnja pozornosti in hiperaktivnosti za telebane.

Oaklander, V. (2007). Hidden Treasure: A Map ti the Child’s Inner Self.

Safran, D. S. (2002). Art Therapy and ADHD: Diagnostic and Therapeutic Approaches.

Safran, S. D. (2003). An Art therapy Approach to Attention-Deficit/Hyperactivity Disorder.

bottom of page