Psihoterapija je trajen odnos med klientom in psihoterapevtom. V nasprotju s svetovanjem, ki lahko traja samo nekaj srečanj, je psihoterapija proces, ki zahteva svoj čas. Zato so za uspešen psihoterapevtski proces nujna redna tedenska srečanja najmanj eno leto.
ZAKAJ PSIHOTERAPIJA TRAJA DLJE ČASA?
1. VZPOSTAVITEV ODNOSA
Da je psihoterapija uspešna, je pomembno, da se klient dobro počuti s svojim terapevtom. Zato so začetna srečanja posvečena spoznavanju, navezovanju stika in vzpostavljanju zaupanja. Za vzpostavitev zaupnega odnosa med klientom in psihoterapevtom pa je potreben čas. Nekateri klienti ga rabijo več, drugi manj.
Ko je med klientom in psihoterapevtom vzpostavljen dober odnos, se začne ‘resno’ delo. Tako ima klient možnost, da v kontaktu s psihoterapevtom odkriva, sprejema in spreminja samega sebe.
2. SPREMEMBE, KI OSTANEJO
Včasih nam težave delajo naši miselni, čustveni in vedenjski vzorci, ki so z nami že dolgo časa (nekateri že od zgodnjega otroštva) in smo jih celo življenje utrjevali. Ti vzorci so v nekem obdobju verjetno imeli za nas zelo pomembno funkcijo, zdaj pa nas ovirajo, da bi živeli življenje, ki si ga želimo. Ker so ti vzorci z nami že toliko časa, je nesmiselno pričakovati, da jih bomo spremenili v nekaj tednih.
Pomembno je, da vzorce najprej prepoznamo, ozavestimo in sprejmemo, šele nato pa jih začnemo spreminjati. Da se bodo novi vzorci utrdili, nam postali domači in postali del nas, bomo potrebovali čas.
3. ODPORI
V procesu psihoterapije se klienti pogosto srečujejo z različnimi odpori. Ne želijo se pogovarjati o temah, ki so jim zoprne, boleče ali pa jim vzbujajo občutke sramu. To je za psihoterapevtski proces normalno. Odpori se postopoma topijo, če se klient s terapevtom dobro počuti. Tako mu lahko vedno bolj zaupa svoja čustva, razmišljanja in dvome in sčasoma z njim deli tudi boleče zgodbe.
Ker terapevtska srečanja niso vedno ‘eno samo crklanje’, ampak se včasih pogovarjamo tudi o temah, ki niso prijetne, so srečanja včasih fizično in psihično naporna. Zato pride dan, ali pa obdobje, ko si ne želimo iti na srečanje. V tem primeru je dobro, da na srečanje vseeno gremo in se o tem pogovorimo s svojim terapevtom. Tako lahko skupaj najdeta primerno rešitev.
4. NIHANJA
Vpeljevanje novih vzorcev v naše življenje je proces, ki zahteva svoj čas.. Velikokrat potrebujemo nekaj časa že za to, da ugotovimo, kaj potrebujemo in kaj želimo.
Ko nekaj časa redno hodimo na psihoterapevtska srečanja, se lahko pojavi obdobje nihanja, ko se nam bo zdelo, da se vedemo zelo nepredvidljivo. Včasih bomo reagirali tako, kot smo navajeni od prej, drugič ravno obratno, nekajkrat pa tako, kot bi si želeli.
Če si prej nikoli nismo dovolili začutiti in/ali izraziti nekega čustva, bo trajalo nekaj časa, da nam bo to čustvo postalo ’domače’ , da ga bomo lahko prepoznali, sprejeli in izrazili na primeren in koristen način. Preden se tega naučimo, lahko pride obdobje, ko bomo čustvo spet potlačili ali ga začutili in izrazili na nekoristen način.
Če smo vedno vse naredili za druge in se zdaj učimo reči ne in poslušati sebe, bo to gotovo ’zatreslo’ naše odnose. Zato se nam bo v nekem obdobju morda zdelo, da so se naši odnosi poslabšali.
Če imamo terapevta, ob katerem se dobro počutimo, in ima ta ustrezne kompetence pa se mi in naše življenje uravnovešamo, sestavljamo in postavljajmo na svoje mesto kljub vmesnim obdobjem ‘razburkanosti’.
5. NE PREHITEVAJMO SAMI SEBE
Nepošteno bi bilo, da bi od sebe zahtevali in pričakovali, da bomo svoje vzorce mišljenja, čustvovanja in vedenja (nekateri so z nami že od otroštva) spremenili v nekaj tednih. Vsak klient ima svoj ritem in pomembno je, da se terapevt temu ritmu prilagodi. Le tako lahko klient dobi občutek, da je upoštevan. Psihoerapevt klientov ritem posluša in ga, če se mu zdi, da je potrebno, v določenih trenutkih poskuša malo pospešiti ali pa malo umiriti.
Pomembno za naš osebnostni razvoj je, da damo sebi čas in zaupamo procesu psihoterapije. Tako se bodo spremembe zgodile in tudi dolgoročno ostale z nami. Saj psihoterapija lahko spreminja tudi naše možgane, če ji to dopustimo.
Kaj vpliva na trajanje psihoterapije?
Na trajanje psihoterapije vplivajo:
težave, ki jih želimo rešiti,
cilji, ki smo si jih zadali,
zunanji dejavniki, na katere nimamo ali pa imamo zelo malo vpliva (napredovanje, izguba službe),
podpora bližnjih.
Več o vplivih na trajanje psihoterapije si lahko prebereš v članku ‘Kaj vpliva na trajanje psihoterapije?’.
Več o tem, kaj lahko klient naredi, da bo imel kar največ od psihoterapije pa si lahko prebereš v članku ‘Kako imeti čim več od psihoterapije’.
Kako hitro se pokaže izboljšanje?
Večinoma se klienti počutijo bolje že po nekaj srečanjih, včasih že po prvem. Zaupen pogovor z nekom, ki ni vpleten v naše življenje, lahko vpliva zelo blagodejno, še posebej kadar klient nima nikogar, ki bi mu lahko zaupal svoje težave.
Tudi sama odločitev za psihoterapijo da lahko klientu občutek, da se je začel premikati v pravo smer in s tem pripomore k boljšemu počutju. Pozitivne spremembe se vidne že po 25 urah, ko se simptomi se ublažijo in klient se počuti boljše. Za dolgotrajne spremembe pa mora psihoterapija trajati dalj časa (od dveh do petih let).
Pri klientih z nekaterimi duševnimi motnjami (osebnostne motnje, bipolarna motnja, shizofrenija) pa je lahko psihoterapija brezkončen proces, ki nudi klientu oporo pri čim boljšem funkcioniranju v vsakdanjem življenju.
Kdaj zaključimo s psihoterapijo?
Čas, da zaključimo s psihoterapijo, je ko:
simptomi izginejo ali pa se precej zmanjšajo (ko imamo občutek, da smo rešili težave, ki so nas prinesle na psihoterapijo),
mo dosegli cilje, ki smo si jih zastavili in
imamo občutek, da nas je psihoterapija opremila z ‘orodji’, da se lahko sami soočamo z izzivi in težavami.
Več o psihoterapiji si lahko preberete na moji spletni strani. (tukaj)
Če razmišljate, da bi začeli s psihoterapijo, ste vabljeni na uvodni pogovor.
Na uvodni pogovor se lahko naročite na
psihopolonica@gmail.com ali 040 650 567.
Več o tem, kako izgleda uvodni pogovor, si lahko preberete na moji spletni strani. (tukaj)
(Članek je informativne narave.)