ZAKLJUČEK PSIHOTERAPEVTSKEGA PROCESA

25.3.2020

Psihoterapija je proces, ki traja dlje časa, navadno od dveh do petih let. Če vas zanima zakaj psihoterapija traja dlje časa si preberite članek ‘Koliko časa traja psihoterapija?’. V tem članku pa si lahko preberete, kdaj se psihoterapevtski proces konča in kakšen je namen ustreznega zaključka.


Čas za zaključek psihoterapevtskega procesa je, ko klient in terapevt ugotovita, da je klient med psihoterapevtskim procesom naredil dovolj in želi svojo rast nadaljevati sam. To se zgodi, ko:

  • Klientovi simptomi izginejo ali pa se precej zmanjšajo in klient ima občutek, da je rešil težave, ki so ga pripeljale na psihoterapijo.

  • Klient je dosegel cilje, ki si jih je zastavil na začetku in med psihoterapevtskim procesom.

  • Klient ima občutek, da ga je psihoterapija opremila z ‘orodji’ za soočanje z izzivi in težavami, ki jih prinese življenje.


Včasih pa se psihoterapija tudi prekine ali predčasno konča, saj se na željo klienta psihoterapevtski proces lahko zaključi kadarkoli. Tudi v takem primeru je primeren zaključek še kako pomemben, saj imamo ljudje naravno potrebo, da svoje izkušnje zaokrožamo v celote tako, da jih zaključimo, ter nam nedokončane stvari povzročajo psihološko napetost in stres.

 

 

Zato sta zaključek in slovo pomemben del psihoterapevtskega procesa. Med zaključevanjem psihoterapije klient dobi možnost, da ozavesti svoje vzorce zaključevanja in poslavljanja in izrazi čustva, ki se pojavijo. Tako so zaključna srečanja namenjena:

  • novi izkušnji zaključevanja in slovesa,

  • prepoznavanju pomena časa, ki sta ga klient in psihoterapevt preživela skupaj,

  • prepoznavanju in praznovanju klientovih dosežkov,

  • prepoznavanju klientovih še nezaključenih vsebin,

  • načrtovanju klientove prihodnosti in

  • obredu slovesa (ki ga klient in psihoterapevt ustvarita skupaj).

 

Zaradi pomena ustreznega zaključka psihoterapevtskega procesa, klient in psihoterapevt že na uvodnem srečanju sprejmeta dogovor o primernem zaključku in slovesu, ko se psihoterapevtski proces zaključi ali pa, če se psihoterapevtski proces prekine ali predčasno konča. Navadno je dogovorjeno, da klient, kadar želi prekiniti psihoterapevtski proces, predenj se ta zaključi, psihoterapevta na to pravočasno opozori, da lahko:

  • nagovorita vzroke za prekinitev psihoterapevtskega procesa,

  • naredita primeren zaključek in se poslovita,

  • psihoterapevt klientu nudi pomoč pri iskanju alternativnih virov pomoči.

 

Seveda ima klient vedno pravico, da se odloči, da ne želi nadaljevati s psihoterapijo, čeprav psihoterapevtski odnos še ni zaključen in psihoterapevt klientovo odločitev vedno podpre. A je v vsakem takem primeru dobrobitno za klient in za terapevta, da si vzameta čas in nagovorita razloge za prekinitev, naredita evalvacijo psihoterapevtskega odnosa in opravljenega dela ter se poslovita.

 

 

Če razmišljate, da bi začeli s psihoterapijo, ste vabljeni na uvodni pogovor. Na uvodni pogovor se lahko naročite na

psihopolonica@gmail.com ali 040 650 567.

Več o tem, kako izgleda uvodni pogovor, si lahko preberete na moji spletni strani. (tukaj)

 

Viri:

  • Houston, G. (2003). Brief Gestalt Therapy.

  • Joyce, P. in Sills, C. (2010). Skills in Gestalt Counselling and Psychotherapy.

  • Mann, D (2010). Gestalt Therapy: 100 Key Points and Techniques.

 

(Članek je informativne narave.)

Share on Facebook
Share on Twitter
Please reload

Zadnje objave:

Please reload

This site was designed with the
.com
website builder. Create your website today.
Start Now