Se ti zdi, da porabiš preveč časa za učenje in ti zmanjkuje časa za prijetne stvari? Si želiš zapraviti manj časa za učenje, a vseeno imeti dobre rezultate? Pogosto se učimo na načine, ki vzamejo veliko časa, a nimajo najboljšega učinka. Preberi si, kateri so najpogostejši ‘zapravljivci časa’ med učenjem in kateri načini učenja so bolj učinkoviti.
1. Učenje brez odmora
Ko se dalj časa učimo brez odmora, smo utrujeni. Zato si manj zapomnimo in je učenje manj učinkovito. Veliko več se bomo naučili, če si bomo v treh urah učenja vzeli čas za tri vmesne odmore, kot pa če se bomo učili tri ure skupaj brez odmorov.
2. Učiš se, a se ne
Včasih se nam zdi, da smo se učili 50 minut, a se v resnici nismo. Med učenjem smo brali smse, gledali na TikTok, šli na stranišče, si naredili čaj… Pomembno je, da se pred učenjem na učenje pripravimo, saj se tako med učenjem lahko res samo učimo. K pripravi spada:
Telefon damo na tiho in ga pospravimo nekam, kjer do njega nimamo dostopa.
Povemo ostalim okrog sebe, da se bomo učili (da ne pride mama in nam razlaga o gospodinskih opravilih in sprašuje o kosilu).
Gremo na stranišče.
Pripravimo si vse, kar bomo potrebovali za učenje (zvezek, knjige, pisala, šilček, barvice, pijačo, prigrizke).
Kadar za učenje potrebujemo računalnik, ugasnemo vse, česar ne potrebujemo (npr. lahko imaš odprt slovar, ne potrebuješ pa odprtega Youtuba).
Če se med učenjem težko osredotočiš, si preberi članek ‘Kako se med učenjem osredotočim na učenje?’.
3. Branje, branje, branje…
Branje ene in iste snovi znova in znova je izguba časa.
Veliko več si bomo zapomnili, če bomo snov prebrali samo enkrat, potem pa bomo snov obnavljali.
Obnavljamo tako, da snov, ki smo jo prebrali, na pamet (brez gledanja) in na glas ponovimo in nato preverimo.
4. Prepisovanje
Prepisovanje besedila je izguba časa. Med prvim branjem si izpisujemo ključne besede in ideje (ne celih stavkov). Te besede nam potem pomagajo pri obnavljanju in ponavljanju.
Prepisovanje je smiselno samo pri učenju tujega jezika, ko se še učimo, kako se besede napišejo.
5. Pisanje dolgih povzetkov
Pisanje dolgih povzetkov je zelo zamudno. Preveč časa porabimo tudi, ko te povzetke beremo. Ob prvem branju snovi je dovolj, da si izpisujemo ključne besede in ideje. Ni potrebno, da si zapisujemo cele stavke, saj nam bo ključna beseda dovolj, da se bomo spomnili tudi 'vsega okoli'. Tako si bomo zapomnili enako, porabili pa bomo manj časa.
6. Vadiš tisto, kar že znaš
Velikokrat se zgodi, da rešujemo same podobne naloge. Ker te naloge znamo, imamo občutek, da znamo celo snov. Kadar se učimo z reševanjem nalog (matematika, fizika, kemija), je pomembno, da rešujemo naloge, ki se nam zdijo težke, so nam v izziv. Tako vadimo tudi tisto, kar še ne znamo in s tem napredujemo.
7. Glasno branje
Ko beremo glasno, porabimo veliko več časa, kot ko beremo tiho. Zato je bolj smiselno, da gradivo preberemo potiho in potem glasno obnavljamo. Tako se prepričamo, da res znamo ubesediti tisto, kar smo se naučili (to je tudi odlična priprava za spraševanje ali ustni izpit).
Glasno beremo, ko se učimo tujega jezika, saj s tem vadimo izgovorjavo in se navajamo govoriti. Glasno branje je učinkovito tudi, ko se moramo nekaj naučiti na pamet (pesem, citat, francosko lekcijo, matematično formulo).
Če imaš težave pri učenju ali pa ti učenje vzame preveč časa in ne dosegaš zaželjenih rezultatov, se prijavi na tečaj Učenje učenja na psihopolonica@gmail.com ali 040 650 567.
Več o tečaju si lahko prebereš na moji spletni strani. (tukaj)
(Članek je informativne narave. Vir: Večino znanja o učinkovitem učenju sem pridobila na spletnem tečajo Learning How to Learn in s svojimi iskušnjami učenja med študijem.)