top of page
  • Neja Battelino

RAZBIJANJE MITOV O MOTNJAH HRANJENJA

V tem članku razbijamo mite o motnjah hranjenja. Poznavanje dejstev o motnjah hranjenja je pomembno, da lahko motnje hranjenja prepoznamo in sebi ali svojemu otroku priskrbimo ustrezno strokovno pomoč. Več o strokovni obravnavi mladostnikov z motnjami hranjenja si lahko preberete v članku Geštalt psihoterapija z mladostniki z motnjami hranjenja.


Svetovalnica Psihopolonica - Miti o motnjah hranjenja


1. Mit: Motnje hranjenja niso nevarne, dokler mladostnik ohranja normalno telesno težo.

Dejstvo: Nezdravi vzorci prehranjevanja, ki jih imajo mladostniki z motnjo hranjenja, povzročajo resne in trajne zdravstvene posledice (npr. poškodbe organov, oslabljen imunski sistem) ali celo smrt.


2. Mit: Za motnjo hranjenja se mladostnik odloči in lahko ga prepričamo, da spremeni svoje vedenje.

Dejstvo: Motnja hranjenja je bolezen, ki je mladostnik ne izbere. Je duševna motnja, ki ogroža mladostnikovo zdravje in potencialno tudi življenje. Zdravljenje zahteva dolgotrajno psihosocialno in medicinsko obravnavo.


3. Mit: Z motnjami hranjenja se soočajo samo mladostnice in mlade odrasle ženske.

Dejstvo: Motnja hranjenja lahko prizadene posameznike vseh starosti in spolov.


4. Mit: Zdravljenje mladostnika z motnjo hranjenja je zaključeno, ko pridobi izgubljeno težo.

Dejstvo: Motnja hranjenja je strategija za soočanje s stisko. Poleg medicinske obravnave je nujna tudi psihosocialna obravnava, ki se osredotoča na učenje novih zdravih vedenj za soočanje z okoljem in samoregulacijo.


5. Mit: Mladostniki, ki imajo motnjo hranjenja, imajo nizko telesno težo.

Dejstvo: Izguba teže ni znak vseh motenj hranjenja. Mladostniki, ki imajo motnjo hranjenja, lahko imajo nizko, visoko ali povprečno telesno težo. Po mladostnikovem videzu ne moremo določiti ali ima motnjo hranjenja.


6. Mit: Motnja hranjenja je način iskanja pozornosti.

Dejstvo: Motnja hranjenja ni način iskanja pozornosti, ampak je duševna motnja, ki ogroža mladostnikovo zdravje in potencialno tudi življenje. Večinoma mladostniki, ki imajo motnjo hranjenja, svoje navade in vedenje, ki je povezano s prehranjevanjem in telesno aktivnostjo, prikrivajo.


7. Mit: Motnje hranjenja so del normalnega odraščanja.

Dejstvo: Motnja hranjenja v nobenem razvojnem obdobju ni normalno vedenje, ampak duševna motnja, ki ogroža mladostnikovo zdravje in potencialno tudi življenje. Zdravljenje zahteva dolgotrajno psihosocialno in medicinsko obravnavo.


9. Mit: Motnje hranjenja pri mladostnikih povzročijo družbena omrežja.

Dejstvo: Socialni mediji ne povzročajo motenj hranjenja. Vzrok za motnjo hranjenja pri mladostniku je v kombinaciji različnih dejavnikov (psihološki, genetski, socialni, fiziološki). Nenadzorovana uporaba družbenih omrežij pri mlajših mladostnikih pa lahko poveča tveganje za motnjo hranjenja.


8. Mit: Motnje hranjenja pri mladostnikih povzročijo starši.

Dejstvo: Družinski člani ne povzročajo motenj hranjenja. Vzrok za motnjo hranjenja pri mladostniku je v kombinaciji različnih dejavnikov (psihološki, genetski, socialni, fiziološki). Družinski člani so lahko mladostniku med zdravljenjem v veliko oporo in pomoč.


10. Mit: Motnje hranjenja niso nevarne

Dejstvo: Motnja hranjenja ogroža mladostnikovo zdravje in potencialno tudi življenje. Motnje hranjenja so duševna bolezen z največjo smrtnostjo med vsemi duševnimi motnjami. Zato mladostniki z motnjo hranjenja potrebujejo strokovno medicinsko in psihosocialno obravnavo.


11. Mit: Motnje hranjenja pri mladostnikih minejo same od sebe.

Dejstvo: Motnja hranjenja je resna duševna motnja in ne mine sama od sebe, ampak zdravljenje zahteva dolgotrajno psihosocialno in medicinsko obravnavo.


12. Mit: Motnje hranjenja niso ozdravljive.

Dejstvo: Motnje hranjenja so ozdravljive. Kombinacija psihosocialne in medicinske obravnave je učinkovita pri zdravljenju motenj hranjenja. Ker imajo mladostniki do pomoči ambivalenten ali celo odklonilen odnos, je zdravljenje navadno dolgotrajno.


Če se vi ali vaš otrok soočate z motnjo hranjenja in razmišljate o psihoterapevtski obravnavi, ste vabljeni na uvodni pogovor. Na uvodni pogovor se lahko naročite na psihopolonica@gmail.com.

Več o tem, kako izgleda uvodni pogovor, si lahko preberete v članku: Kaj se dogaja na uvodnem pogovoru?.


(Članek je informativne narave.)

Comments


Commenting has been turned off.
bottom of page