Geštalt psihoterapija je učinkovita metoda strokovne pomoči za mladostnike, ki se soočajo z motnjo hranjenja. V tem članku si lahko preberete o psihoterapevtskem procesu z mladostniki, ki imajo motnjo hranjenja.
Več o motnjah hranjenja pa si lahko preberete v članku Razbijanje mitov o motnjah hranjenja.
Motnja hranjenja je strategija za soočanje s stisko – različna nezaželena vedênja, ki so povezana s prehranjevanjem
(npr. stradanje, bruhanje, prenajedanje), mladostniku omogočajo obvladovanje okolja (npr. reguliranje stresa) in obvladovanje sebe (npr. reguliranje premočnih ali nevzdržnih čustev). Ker mladostniki z motnjo hranjenja svojega vedênja ne razumejo kot problem, ampak kot rešitev, je ponavadi njihova motivacija za psihoterapijo (in tudi druge oblike strokovne pomoči) nizka, velikokrat pa pomoč tudi zavračajo. Čeprav navadno niso motivirani za spremembo svojega vedênja, pa si vseeno želijo, da bi se boljše počutili in imeli boljše občutke o sebi. Boljše počutje, več energije in boljši odnos s sabo so cilji, ki lahko mladostnike z motnjo hranjenja motivirajo, da začnejo s psihoterapevtskim procesom in v njem vztrajajo.
Psihoterapevtki proces mladostnikom z motnjo hranjenja omogoča varen prostor, kjer se čutijo sprejete, slišane in razumljene. Mladostnike se spodbuja, da na različne načine izražajo, kaj doživljajo (mislijo, čutijo, potrebujejo); s pogovorom, ustvarjalnimi mediji (risanje, pisanje), delom s telesom in delom s sanjami. Ob izražanju sebe mladostnik sam sebe spoznava in gradi boljši odnos s sabo, boljšo samopodobo in občutek samozaupanja. Mladostniki se med psihoterapevtskim procesom učijo različnih načinov prepoznavanja in izražanja svojih čustev – tako izboljšajo svoje zmožnosti za čustveno regulacijo in samotolažbo. Mladostniki so v psihoterapevtskem odnosu podprti, da raziskujejo svoje potrebe in različne načine, kako jih lahko zadovoljijo – s tem razvijajo svoje sposobnosti za reševanje problemov in soočanje s stresom in frustracijami.
Še več o tem, na kakšen način poteka geštalt psihoterapija z mladostniki, si lahko preberete na naši spletni strani: tukaj.
Psihoterapevtski proces z mladostniki, ki imajo motnjo hranjenja, se ne osredotoča na klientovo nezaželeno vedênje, saj bi nagovarjanje klienta k spremembi vedênja, ne da bi najprej nagovorili njegove stiske, ki so vzrok za to vedênje, in našli nove načine za soočanje s stisko, klientovo stisko samo povečalo. Zato se psihoterapevtki proces osredotoča na dober psihoterapevtski odnos, ki klientu nudi varno okolje za raziskovanje samega sebe in svojega doživljanja ter s tem možnost za razvoj novih strategij za čustveno regulacijo, samopodporo in soočanje s stresom. To pa posledično vpliva tudi na upad nezaželenega vedênja.
Za uspešno zdravljenje mladostnikov z motnjami hranjenja je pomembno, da so ti deležni sistemske obravnave, ki vključuje psihosocialno obravnavo (npr. psihoterapevtska obravnava), nutricistično obravnavo in medicinsko obravnavo. Ker so motnje hranjenja lahko življenjsko ogrožajoče, je nujno, da klienta spremljata tudi osebni zdravnik in psihiater. Dobro dopolnilo k individualni psihoterapiji je tudi udeležba v podporni ali terapevtski skupini za posameznike z motnjami hranjenja.
Če se vi ali vaš otrok soočate z motnjo hranjenja in razmišljate o psihoterapevtski obravnavi, ste vabljeni na uvodni pogovor. Na uvodni pogovor se lahko naročite na psihopolonica@gmail.com ali 040 650 567.
Več o tem, kako izgleda uvodni pogovor, si lahko preberete v članku: Kaj se dogaja na uvodnem pogovoru?.
(Članek je informativne narave.)
Viri:
Dolhanty, J. in Greenberg, L. S. (2007). Emotion-focused therapy in the treatment of eating disorders.
Fuchs, T. (2020). Gestalt Theoretical Psychotherapy:
A Clinical Example.
Hudgins, M. K. (1989). Experiencing the Self Through Psychodrama and Gestalt Therapy in Anorexia Nervosa.
Pfluger, I. (2014). Gestalt Approaches to Working with Clients Presenting with Bulimia.
Comentários