RAZLIKE MED POGOVOROM S PRIJATELJI IN PSIHOTERAPEVTOM

27.11.2017

 Velikokrat slišim: „Jaz ne potrebujem psihoterapevta, saj se o vsem pogovorim s prijateljico.“ ali pa „Psihoterapevti so samo za tiste, ki nimajo prijateljev.“

S tem se ne strinjam. Tudi tisti, ki imamo dobre prijatelje, lahko imamo težave in stiske, ki jih ne moremo rešiti sami ali s pomočjo prijateljev.

Prijatelji so pomembni za naše duševno zdravje. S prijatelji se imamo lepo, uživamo ob skupnih aktivnostih in klepetamo o tem, kaj se nam dogaja in kaj nas navdušuje. Z nekaterimi prijatelji tudi delimo skrivnosti ter jim zaupamo svoja čustva in svoje težave. Vseeno pa želim v tem članku predstaviti bonuse pogovora s psihoterapevtom, ki jih v prijateljskem pogovoru ni.

 

 

1. VARNO OKOLJE

Odnos med klientom in psihoterapevtom nudi varnost za preizkušanje čustvenih odzivov, izražanje misli in potreb ter postavljanje meja.

 

ZAUPNOST

Kar se dogaja med psihoterapevtskimi srečanji je zaupno, saj psihoterapevta veže etična in moralna odgovornost, da ohrani tisto, kar mu zaupaš zase. Tako med psihoterapijo ni treba razmišljati in paziti, kaj rečeš.

Več o zaupnosti psihoterapije si lahko preberete na moji spletni strani. (tukaj)

 

ISKRENOST

Psihoterapevt bo podal iskreno mnenje o klientovi situaciji.

 

NI OBSOJANJA

Nobene potrebe ni, da bi na psihoterapevta želeli narediti vtis. Klient se lahko pokaže takšen kot je in govori o čimerkoli želi.

Psihoterapevti delajo z veliko različnimi ljudmi, ki imajo različne stiske in težave. Za sabo imajo tudi osebno izkušnjo obiskovanja psihoterapije - vsak psihoterapevt je bil nekaj let vključen v psihoterapevtski proces in tako ve, kako je v vlogi klienta ter se spomni, kako je biti ranljiv. Spomni se, kako težko je včasih deliti tiste dele sebe, ki nam niso najbolj všeč in na katere nismo najbolj ponosni. Psihoterapevt klienta ne bo obsojal.

 

NI TI TREBA SKRBETI ZA ČUSTVA SVOJEGA PSIHOTERAPEVTA

S psihoterapevtom se lahko pogovarjate tudi o stvareh, ki jih ne želite deliti s prijatelji, saj jih ne želite prestrašiti, nočete, da bi jih skrbelo ali pa jih nočete obremenjevati.

Psihoterapevti pa so izurjeni in imajo izkušnje z delom z ljudmi v stiskah. Če imate vsiljene misli, se samopoškodujete ali pa razmišljate o samomoru, je zelo pomembno, da to poveste svojemu psihoterapevtu. S tem psihoterapevta ne boste spravili v paniko ali stisko - pomembno je, da psihoterapevt ve , kaj se s klientom dogaja, da lahko ustrezno reagira in naredi ustrezen plan podpore in pomoči.

 

Nekateri ljudje imajo občutek, da so naporni s svojimi temami in občutki, ter za prijatelje včasih preveč, saj jih zamorijo. Psihoterapevta ne boste zamorili s svojimi težavami, saj so psihoterapevti izurjeni, da ostanejo objektivni. Ob zgodbah klientov psihoterapevt čuti empatijo, a ga ne ’posrka’ v klientov svet. Psihoterapevt zna ločiti med svojimi čustvi in čustvi naših klientov. Tako se klientu posvetim med srečanjem in pripravami na srečanje, njihovih zgod in občutkov pa ne nosi s sabo v preostalem času.

Zato vam ni treba skrbeti, da bi psihoterapevtu zamoril ali pokvaril dan.

 

Psihoterapevt ne bo užaljen, če mu klient poveš, da mu kaj na psihoterapiji ni okej. Ker se psihoterapija dogaja v odnosu med klientom in psihoterapevtom, so vsi klientovi odzivi zelo pomembni, potrebni in zaželjeni.

 

 

2. OBJEKTIVNOST

Psihoterapevt klienta ne pozna in zato nima pričakovanj glede njegovega obnašanja. Prav tako ne pozna klientovih prijateljev in zato vse kar izve o klientu in njegovem življenju izve samo od klienta. Psihoterapevt zunaj psihoterapevtskega okolja s klientom nima odnosa in ni del njegovega življenja. Je le neke vrste opazovalec in zato ni investiran v klientove odločitve in dejanja.

Psihoterapevt klientu želi dobro, a se zaveda, da to kaj je za klienta dobro, najbolje ve klient sam. Lahko pa klientu pomaga, da ugotovi, kaj je zanj najboljše in kaj si želi. Psihoterapevt se ne bo poistovetil s klientovo situacijo in mu ponujal svoje rešitve, saj je naučen, da tega ne počne.

 

3. POZORNOST

Med psihoterapevtskim srečanjem je vsa pozornost namenjena klientu in temah, ki jih prinese na psihoterapijo. Psihoterapevti to pričakujejo in se za to, da se posvetijo klientu, tudi plačani. Tako se ne počutijo prikrajšane, da med srečanji ne razlagajo o sebi.

 

4. KOMPETENCE IN IZKUŠNJE

Psihoterapevti se šolajo in izobražujemjo za svoj poklic. Izobraževanje in šolanje za psihoterapevta zajema teoretično znanje, delo na sebi in ogromno praktičnega dela. Psihoterapevti imajo poleg dela s klienti na psihoterapiji tudi druge izkušnje z delom z ljudmi različnih starosti in v različnih organizacijah in okoliščinah.

Med pogovorom klienta pozorno, aktivno in empatično poslušajo, spremljajo klientovo govorico telesa in razmišljajp o možnih intervencah. Vsako vprašanje, ki ga psihoterapevt postavi, vsako mnenje, ki ga poda in vsak predlog za eksperiment imajo svoj namen (npr. pomagati klientu, da odkrije nekaj novega o sebi, pomagati klientu, da ozavesti svoja čustva...).

 

5. VEČ KOT SAMO POGOVOR

Psihoterapija je proces, ki traja dlje časa (klient in psihoterapevt se redno srečujeta vsaj eno leto). Psihoterapevtski proces ima svoje posebnosti in svoj potek ter ni samo pogovor. Čeprav je pogovor tudi del psihoterapevtskega procesa pa že med samim pogovorom psihoterapevt uporablja različne psihoterapevtske tehnike in psihoterapevtsko diagnostiko.

Več o psihoterapevtskem procesu si lahko preberte na moji spletni strani. (tukaj)

 

6. POSTAVLJANJE IZZIVOV

Psihoterapija ni vedno prijetna. Med srečanji se pogovarjamo tudi o stvareh, ki niso lepe, prijetne ali vesele. Psihoterapevt bo klientu postavljal izzive z vprašanji in predlogi. To, da klient psihoterapevtu reče ne ali se na njega razjezi, je del psihoterapevtskega procesa.

 

7. PSIHOTERAPEVTI NE DELIJO NASVETOV

Ker psihoterapevt ne ve, kaj je za klienta najboljše, mu ne bo dajal nasvetov. Klient najbolje ve, kaj je zanj najboljše in psihoterapevtova naloga je, da mu pomaga pri tem, da to ugotovi in ga tekom psihoterapevtskega procesa nauči, kako to lahko ugotovlja sam.

 

 

8. STRUKTURA

Psihoterapevtska srečanja, dodajo na vaš urnik eno uro na teden, ki je posvečena samo vam, da lahko intenzivno delate na sebi. Ker so psihoterapevtska srečanja redna, si za njih vzamete čas in se jih lahko že v naprej veselite.

 

Mislim, da je zelo pomembno, da negujemo prijateljske odnose, saj so dobri prijatelji zelo dragoceni. Čas, ki ga preživljamo z njimi je prijeten in ustvarja spomine, ki jih ne bomo nikoli pozabili. Prijatelji nam dajejo občutek, da smo okej taki kot smo, saj nas imajo radi in nas sprejemajo. Prijatelji nam dajejo občutek, da smo cenjeni, ljubljeni in da pripadamo. Prijatelji nas spodbujajo in tolažijo v težkih trenutkih.

Če pa prijatelje začnemo ’uporabljati’ za svetovalce in terapevte, lahko prijateljstvo začne trpeti ali pa se celo razdre. Pomembno da si poiščemo strokovno pomoč, ko:

  • Imamo težave, ki trajajo dalj časa in jih s pogovori s prijatelji nismo uspeli rešiti.

  • Imamo občutek, da se vrtimo v krogu in se s prijatelji znova in znova pogovarjamo o istih težavah.

  • Imamo občutek, da nas prijatelji ne slišijo.

  • Imamo občutek, da nas prijatelji ne razumejo (čeprav se morda zelo trudijo).

  • Prijateljev ne želimo obremenjevati s svojimi težavami, da jih nebi prestrašili ali zamorili.

Spodbuda in podpora prijateljev je zelo dobrodošla, ko se odločimo, da bomo začeli s psihoterapijo. Psihoterapevtski proces pa doprinese h krepitvi vseh odnosov, tudi prijateljskih

 

Če razmišljate, da bi začeli s psihoterapijo, ste vabljeni na uvodni pogovor.

Na uvodni pogovor se lahko naročite na

psihopolonica@gmail.com ali 040 650 567.

Več o tem, kako izgleda uvodni pogovor, si lahko preberete na moji spletni strani. (tukaj)

 

(Članek je informativne narave.)

  

Share on Facebook
Share on Twitter
Please reload

Zadnje objave:

Please reload

This site was designed with the
.com
website builder. Create your website today.
Start Now