POMOČ in ZDRAVLJENJE za otroke in mladostnike, ki imajo ADHD

22.5.2020

Učinkovita obravnava otroka ali mladostnika, ki ima ADHD, se začne s postavljanjem diagnoze. Več o diagnosticiranju si lahko preberete v članku: Kako pridobim diagnozo ADHD?

Čeprav ADHD ni ozdravljiva, lahko učinkovita obravnava otroku ali mladostniku pomaga obvladovati simptome. Tako lahko otrok ali mladostnik, ki je deležen učinkovite obravnave živi zadovoljivo, polno in uspešno življenje.

 

 

Učinkovita obravnava otroka ali mladostnika, ki ima ADHD, se osredotoča na vedenjske in čustvene težave in je individualno prilagojena potrebam otroka ali mladostnika, njegovim simptomom, odnosom v družini, kognitivnim sposobnostim, počutju in socialnim veščinam. Namen učinkovite obravnave je zmanjšati intenzivnost simptomov (npr. nemir) in pozitivno vplivati na njihove posledice (npr. težave v medosebnih odnosih), tako da simptomi ADHD ne omejujejo razvoja otrokovih ali mladostnikovih sposobnosti in potencialov. Več o simptomih ADHD si lahko preberete v članku: Simptomi ADHD pri otrocih in mladostnikih.

 

Za otroke in mladostnike je najbolj učinkovita celostna obravnave, ki vključuje biološko obravnavo (npr. zdravila) in psihosocialno obravnavo (npr. psihoterapija). Ko otrok ali mladostnik dobi uradno diagnozo ADHD, se sestavi načrt pomoči, ki mu bo ustrezala. Navadno v obravnavi sodeluje tim strokovnjakov. Za biološko obravnavo poskrbi osebni zdravnik ali psihiater, za psihsocialno obravnavo pa psihoterapevt. Pri otrocih je pomembno, da se v obravnavo vključi še specialnega pedagoga (ta je del šolske svetovalne službe in nudi pomoč pri specifičnih učnih težavah) in logopeda (ta lahko pomaga pri disleksiji, zakasnitvi govora...).

Pomembno je, da se z obravnavo otroka ali mladostnika, ki ima ADHD, začne čim prej, saj odlašanje z obravnavo negativno vpliva na simptome in njihove posledice.

 

Biološka obravnava

Ker ima motnja ADHD biološko podlago, je biološka oblika zdravljenja zelo pomembna. Brez nje je psihosocialna obravnava manj učinkovita, včasih pa celo neučinkovita. Več o vzrokih ADHD si lahko preberete v članku: Kaj je ADHD?

Biološka obravnava pa ne pomeni nujno zdravljenje z zdravili, saj zdravila niso najboljša rešitev za vse otroke in mladostnike. Različne oblike biološke obravnave so:

  • zdravila,

  • sprememba prehrane in dodatki k prehrani (vitaminski dodatki, zelišča),

  • različne terapije za urjenje možganov in

  • različne terapije za vzpostavljanje ravnovesja v živčnem sistemu (akupunktura, manualne terapije, senzorna integracija).

Zdravljenje z zdravili je uspešno pri treh četrtinah otrok in mladostnikov in s primernimi zdravili lahko otrok ali mladostnik čuti odsotnost simptomov približno 85 % časa. Da se najde pravo zdravilo pa je pomembno sodelovanje z zdravnikom in včasih lahko traja dlje časa, tudi nekaj mesecev. Vsa zdravila, ki se uporabljajo za lajšanje simptomov ADHD, lahko predpišeta psihiater ali pedopsihiater, nekatera zdravila pa lahko predpiše tudi osebni zdravnik ali pediater.

Biološka obravnava ima veliko boljši učinek, ko je v kombinaciji s psihosocialno obravnavo in psihosocialna obravnava lahko pozivno vpliva na zmanjšanje doze zdravil.

 

Psihosocialna obravnava

Psihosocialna obravnava otroka ali mladostnika lahko vključuje psihoterapijo in različne drzuge oblike psihosocialne pomoči (npr. skupina za urjenje v socialnih veščin). Psihoterapija pomaga pri soočanju z diagnozo in pozitivno vpliva na simptome in njihove posledice.

Za otroke in mladostnike, ki imajo ADHD, so primerne različne oblike psihoterapije:

Če imate vi ali vaš otrok ADHD in razmišljate o psihoterapevtski obravnavi, ste vabljeni na uvodni pogovor. Na uvodni pogovor se lahko naročite na psihopolonica@gmail.com ali 040 650 567.

Več o tem, kako izgleda uvodni pogovor, si lahko preberete na moji spletni strani. (tukaj)

 

 

(Članek je informativne narave.)

 

Viri:

  • Antonucci, D. L. (2007).Neurochemistry of ADHD: Treatment and Applications.

  • Beebe, D. W. (2005). The psychological Evaluation of Attention Deficit Hyperactivity Disorder in School-Aged Children: A Clinical Approach Based on Recent Practice Guidelines.

  • Rucklidge, J. J. (2008). Gender differences in ADHD: implications for psychosocial treatments.

  • Safran, D. S. (2002). Art Therapy and ADHD: Diagnostic and Therapeutic Approaches.

  • Senfortein, M. (2017). The effect of Gestalt group work on behavioral aspects of ADHD among adolescents in a school setting.

  • Strong, J. in Flanagan, M. O. (2011). Motnja pozornosti in hiperaktivnosti za telebane.

Share on Facebook
Share on Twitter
Please reload

Zadnje objave:

Please reload

This site was designed with the
.com
website builder. Create your website today.
Start Now